Grafična podoba železarstva v Štorah je v vseh svojih pojavnih oblikah odsev časa, v katerem je nastajala, se preoblikovala in prilagajala.
V najstarejših dokumentih vizualnih ambicij, kakršne poznamo danes, ni zaznati (1895 in 1913). V veliki meri je to seveda odraz načina takratne priprave tiska, verjetno pa tudi nezaznavanja potrebe po tovrstni komunikaciji. Tako znak firme tvori le izbrana tipografija črk, pa še ta nedosledno. Pojavijo pa se seveda standardni okraski – kot je bilo takrat v navadi pri vseh tiskovinah.
Prvi nečrkovni simbol, ki se pojavi – kladivo in klin (1923 in 1937) – pravzaprav še ni pravi znak v smislu logotipa, saj gre bolj za splošno uporabljano simboliko kateregakoli rudarstva. Ta znak je torej železarstvo postavil v senco rudnika.
Naslednji nečrkovni poizkus pa je prava ilustracija in težko bi jo definirali kot znak firme. V eni podobi želi združiti simbole domovine in družbene ureditve (Triglav in zvezda) s produktom firme (zobnik), iz katerega se ponosno prebijajo kadeči se dimniki (industrializacija). Tipografija črk pa se je (v nasprotju z ilustracijo) osvobodila historičnega izgleda in je lahkotnega značaja. Oboje je zelo skladno in v trendu z letom nastanka (1953).
Nove in dostopnejše možnosti tiska v barvah (modrozelena) v šestdesetih so dale polet tako oblikovalskim kot tudi bolj tržno naravnanim vizualnim nagovorom. Večpomensko ilustracijo »znaka« zamenja ena sama, prečiščena in dosledno nazorna (deteljica, vpenjanje valja), ki se bolj osredotoča na bistvo firme, njen produkt, hkrati pa ime kraja (Štore) izpostavi že v znaku samem, najbrž tudi zato, ker se črka »O« dobro ujame z luknjo na valju. Nasprotno pa ostala tipografija črk postane »težja«.
Znak štorskih železarjev s simbolnim (rahlo spreminjajočim se) prikazom valja preživi pol stoletja v družbi z različnimi nazivi spreminjajoče se firme (Železarna Štore oziroma Jeklo Štore z obnovljeno in znova »lažjo« tipografijo črk) najprej znotraj Slovenskih železarn in kasneje kot znak samostojne družbe Valji Štore.
V delu firme z novim tujim lastnikom INEXA (1999) pa tradicijo uporabe tega znaka zamenja sistemska celostna grafična podoba tega holdinga. Vendar ime ŠTORE ostaja del znaka (kar sicer ni bilo v navadi holdinga) in zaradi rdeče barve celo preseže krovno ime INEXA v modri barvi, v kakršni se pojavlja tudi sredinski grafični optično zanimivi in begajoči znak.
Kljub ponovni menjavi lastništva (2003) nov koncept pomeni kontinuiteto, saj obdrži barvi (rdeča in modra), zamenja pa njuni poziciji in s tem še bolj izpostavi in utrdi že znano blagovno znamko jekla iz Štor, ki mu jo je prineslo minulo obdobje. Enako se sredinsko postavljeni znak z upodobitvijo iztekajočega se jekla iz ponvce (pa čeprav simbolno), spet vrača v realnost, enaka tipografija ojačanih črk pa je morda napovedala obet nove in stabilne ere v tradiciji železarstva v Štorah.
Jana Špendl u. d. i. a.
Spremembe nazivov podjetja in razvoj logotipa
1863 – Paul von Putzer-sche Werks Direction Štore
1865 – Berg und Hüttenwerk Actien Gesellshaft Štore
1878 – Berg und Hüttenwerk Štore
1913 – Rudnik in Železarna Štore
1945 – Železarna Štore
1969 – Združeno podjetje Slovenske železarne – Železarna Štore
1974 – Slovenske železarne Ljubljana – Železarna Štore
1991 – Železarna Štore Jeklo
1997 – Jeklo Štore
1999 – Inexa Štore
2003 – Štore Steel
Do 1945 – rudarsko poklicno znamenje kladivo in klin
Primera:
Logotip 1923 (vir: M. Mikola: Zgodovina celjske industrije, Zgodovinski arhiv Celje, 2004)
Delovna karta 1937
1953 – logotip (vir: M. Mikola: Zgodovina celjske industrije, Zgodovinski arhiv Celje, 2004)
Po 1953 do 1999 – deteljica – vpetje valja (O v Štore kot odprtina ali kot črka); različne tipografije črk
Logotip inexe – v skupini: Inexa profil, Inexa panel