V Sloveniji že več desetletij potekajo različne aktivnosti povezane z ohranitvijo, varovanjem in prezentacijo industrijske, z njo pa tudi tehniške dediščine. Njena razširjenost narekuje potrebo po povezovanju lastnikov, upravljalcev in varuhov kulturne dediščine z nosilci turistične ponudbe, s skupnim ciljem ohranjanja, varovanja in predstavljanja te izjemne dediščine ter oblikovanje tematskih turističnih poti, ki omogočajo posamezniku ali skupini spoznati določeno dejavnost na širšem ali ožjem prostoru. V evropskih državah so v ta namen že pred desetletji oblikovali različne tematske poti, med njim tudi Evropsko pot železa.
Slovenska pot kulture železa (SPKŽ) je bila zasnovana leta 2003, potem ko sta se Gorazd Tratnik in Janez Kovač udeležila mednarodne konference o možnostih razširitve gibanja ”European Route of Iron Colture” v Miškolcu na Madžarskem. Župan Občine Ravne na Koroškem je takrat sklical iniciativni odbor, ki je na podlagi skupnega interesa oblikoval program aktivnosti. Koordinacijo in glavnino aktivnosti je v sodelovanju z Občino Ravne na Koroškem prevzel Koroški pokrajinski muzej na Ravnah na Koroškem, koordinator z mednarodnimi člani in odbori vključenih držav je Janez Kovač. Od leta 2011 deluje Društvo slovenska pot kulture železa.
Na podlagi skupnega interesa so se v Sloveniji povezali ljudje, ustanove in podjetja, s ciljem varovati in predstavljati kulturo železa, jo vključiti v turistično ponudbo in pridružiti Evropski poti železa. Pri izvajanju projektov v okviru SPKŽ so sodelovali muzeji: Koroški pokrajinski muzej – Muzej Ravne na Koroškem, Železarski muzej Štore, Gornjesavski muzej Jesenice, Muzej novejše zgodovine Celje, Gorenjski muzej Kranj, Dolenjski muzej Novo mesto, Tehniški muzej Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Kovaški muzej Kropa, Muzej Železniki, Muzej narodneosvoboditve Maribor, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Naravoslovnotehniška fakulteta, oddelek za materiale in metalurgijo; podjetja Štore Steel, Kovintrade, Slovenska industrija jekla SIJ, Metal Ravne in Acroni.
Tematska pot ima ključne točke v pokrajinskih središčih : Ravne na Koroškem, Štore, Novo mesto, Ljubljana in Jesenice. Regionalni muzeji se povezujejo z občinskimi in krajevnimi muzeji ter varuhi tovrstne dediščine na svojem območju in oblikujejo lokalne poti. Simbolna povezanost krajev se kaže v skupnem izvajanju zastavljenega programa in v aktivnostih v okviru promocije kulturne dediščine: skupna zloženka, strokovni posvet, zbornik, raziskave, izmenjava razstav in predvsem postavitev novih muzejskih zbirk.
V okviru Evropske poti železa je nastal Muzej železarstva Štore. Največ pozornosti je doslej pritegnila skupna razstava Tri tisočletja železarstva na Slovenskem z zgodovinskim orisom več tisočletnega razvoja te pomembne gospodarske dejavnosti. Prvič je bila javnosti predstavljena leta 2008 na Ravnah na Koroškem, potem pa gostovala v vseh sodelujočih muzejih, v Madžarskem naftnem muzeju v Zalaegerszegu , v Madžarskem livarskem muzeju v Budimpešti in v Politehniškem muzeju v Moskvi.
V desetletju delovanja je bilo vzpostavljeno strokovno in promocijsko sodelovanje s Srednjeevropsko potjo železa (Mitteleuropäische Eisenstrasse) in z nacionalnimi odbori v Avstriji, na Madžarskem, Slovaškem itd. Srednjeevropska pot železa je bila med leti 2007 in 2012 tudi na seznamu evropskih kulturnih poti v Bruslju.