Železo je že tri tisočletja pomemben kazalec gospodarske in vojaške moči ter ena najpomembnejših kovin, osnova vse bolj razširjeni zlitini, jeklu. Skozi zgodovino so bila posebej cenjena metalurška in tehnična znanja, nujna za izdelovanje najkvalitetnejših izdelkov. Z industrijsko revolucijo so se uveljavile številne tehnične novosti, ki so omogočile proizvodnjo velikih količin kvalitetnih in plemenitih jekel ter najrazličnejših izdelkov, uporabnih v gospodinjstvu, urbanem prostoru in industriji.
Koroški pokrajinski muzej in Občina Ravne na Koroškem sta v okviru projekta Slovenska pot kulture železa leta 2008 pripravila zanimivo razstavo Tri tisočletja železarstva na Slovenskem, ki sta jo omogočila Občina Ravne na Koroškem in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Generalna pokrovitelja razstave sta SIJ – Slovenska industrija jekla, d.d. z jeklarnama Metal Ravne, d.o.o in Acroni, d.o.o. ter podjetje Štore Steel, d.o.o.. Drugi sponzorji in donatorji so Kovintrade, Mednarodna trgovina d.o.o., Kovintrade, Export – Import, Petrol Energetika in IGEM Kograd, d.o.o.
Razstava Tri tisočletja železarstva na Slovenskem je del projekta Slovenska pot kulture železa, ki ga koordinira Koroški pokrajinski muzej na Ravnah na Koroškem. Cilj projekta oziroma gibanja je varovanje in promocija železarske in tehniške dediščine v Sloveniji ter povezovanje v Evropsko pot železa. V projekt so vključeni naslednji slovenski muzeji in ustanove Tehniški muzej Slovenije, Dolenjski muzej Novo mesto, Gorenjski muzej Kranj, Gornjesavski muzej Jesenice, Muzej novejše zgodovine Celje in Izobraževalni center Štore ter Železarski muzej Štore.. Gibanju sta se pridružila še Muzej narodne osvoboditve Maribor in Ustvarjalno središče Breznikar, Šmartno pri Litiji. Gibanje vsa leta podpira tudi Univerza v Ljubljani, Naravoslovno tehniška fakulteta, Oddelek za materiale in metalurgijo. Od pobude in ustanovitve iniciativnega odbora leta 2003 je izšla promocijska zloženka (2005) o dediščini železarstva na Slovenskem, uspešno je bil izveden mednarodni strokovni posvet z naslovom Med železom in kulturo, naša dediščina, naša pot (2006) in izdan obsežen istoimenski zbornik (2007) 16-tih referatov avtorjev iz Avstrije, Madžarske, Srbije in Slovenije.
Z razstavo Tri tisočletja železarstva na Slovenskem nadaljujemo aktivnosti ohranjanja kulture železa in javnosti predstavljamo zgodovinski oris železarjenja od začetkov železne dobe do novejšega časa. Iz zgodovinskega spomina smo izbrskali dosegljivo gradivo in informacije, ki kažejo razvoj ene najpomembnejših gospodarskih dejavnosti na Slovenskem, ki je najbolj zaznamovala kraje na dana[njem Gorenjskem, Koroškem, na Dolenjskem v okolici Novega mesta in na Štajerskem v Štorah in Mariboru. Z njo je povezano vedenje in znanje o pridobivanju železa in izdelovanju najrazličnejših izdelkov. To znanje se je skozi stoletja spreminjalo, predvsem pa širilo ter v zadnjih dveh stoletjih omogočilo izdelovanje najkvalitetnejših vrst jekla in jeklenih izdelkov v velikih količinah.
Z železarstvom so povezani številni posamezniki, nekateri kot lastniki obratov, drugi kot izumitelji in uspešni nosilci razvoja podjetij v posameznem okolju ter velika množica, danes skoraj anonimnih delavcev, fužinarjev, ki so dan za dnem topili železo ter ga razžarjenega kovali, valjali in obdelovali. Železarstvo jim je bilo izziv in dali so mu svoj pečat. Seznam takih ljudi je predolg za pričujočo razstavo, zato so predstavljeni le nekateri, kot so Žiga Zois, August Rosthorn, Ignac Engelbert pl. Pantz, Lambert Pantz, Friedrich Bruno Andrieu, Karel August Frey in drugi.
Poznavanje proizvodnje železa in jekla ter najrazličnejših izdelkov zahteva poznavanje Proizvodnih procesov, strojev in naprav, saj poteka izdelovanje železa in železovih zlitin po določenih postopkih, med katerimi je danes najosnovnejše taljenje železa v pečeh. Nadalje sledijo postopki ulivanja ter preoblikovanja s stiskanjem in kovanjem pod različnimi kladivi pa tudi z valjanjem v različnih valjarskih ogrodjih.
Pri pripravi vseslovenske razstave so sodelovali številni strokovnjaki, kustosi, metalurgi, strojniki in drugi strokovnjaki iz različnih ustanov: muzejev, železarn in fakultet. Prispevali so gradivo in oblikovali besedila, tako da je skoraj tri tisočletna zgodovina in dediščina železa ter železarstva predstavljena s številnimi fotografijami in originalnimi železnimi predmeti, kot so dragocene arheološke najdbe železnih mečev, sulic in drugih predmetov, kovaško in drugo orodje ter različni železni in jekleni izdelki. Razstavo spremljala tudi projekcija filmov o kovačijah in o Železarni Štore, Železarni Jesenice in Železarni Ravne na Koroškem.
Razstava Tri tisočletja železarstva na Slovenskem, Slovenska pot kulture železa je bila doslej prikazana v muzejih na Ravnah na Koroškem, Jesenicah, v Novem mestu, Štorah, Kropi, Slovenskem tehniškem muzeju v Bistri , v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije, v prostorih Parlamenta Republike Slovenije in prostorih ZSSS v Ljubljani . Razstava je bila tudi na treh gostovanjih v tujini in sicer v Madžarskem naftnem muzeju v Zalaegerszegu, Madžarskem livarskem muzeju v Budimpešti in v Politehniškem muzeju v Moskvi.
