Štorsko rudniško podjetje Rudnik in železarna Štore (nem. Berg- und Hüttenwerk Store) je zaposlovalo poleg železarskih delavcev tudi rudarje v rudniku Pečovje, ki je delovalo za potrebe železarne do leta 1926, ko ga je zalila voda in 
je bil dokončno zaprt. Med letoma 1851 in 1870 je podjetje vključevalo tudi rudarske kope Govce, Brezno, Huda jama in Trobni dol na območju Laškega.
Bratovske skladnice so predstavljale prve oblike zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja za rudarje in druge delavce ter njihovih družinskih članov. Imenovale so se tudi rudarske blagajne (nem. Bruderlade) in so bile avtonomno vodene. Delovale so kot blagajne, ki so izplačevale podpore za čas bolezni, invalidnost in zaslužene pokojnine (Keber 2011: 48). Delovale so po zakonskih določilih; natančneje po pravilih bratovske skladnice za zavarovanja delavcev in njihovih nameščencev pri podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone. Organi bratovskih skladnic pri podjetju so bili krajevni upravni odbor, skupščina in notranji nadzorni odbor. Zunanji organi so bili glavni upravni odbor in zunanji nadzorni odbor (Pravila 1933: 4-5). Do konca 1. svetovne vojne se je izoblikovalo 18 krajevnih bratovskih skladnic na slovenskem narodnostnem ozemlju, ena izmed njih je bila v Štorah. Delovale so tudi po razpadu Avstro-Ogrske v novi državi Kraljevini SHS oz. Kraljevini Jugoslaviji, glavni sedež bratovske skladnice pa je bil v Ljubljani za slovensko ozemlje (Kerber 2008: 325). Bratovska skladnica v Štorah je začela delovati sredi 19. stoletja, saj se je rudarjenje na območju Štor začelo po letu 1845. Delovala je do konca 2. svetovne vojne, ko je bila ukinjena z vzpostavitvijo nove socialistične jugoslovanske države in zdravstvenimi reformami.
Članska izkaznica Krajevne bratovske skladnice Štore
(last Jožef Ulaga ml, Teharje)
Bratovska skladnica Štore je imela leta 1867 10.250 forintov premoženja, največja skladnica idrijskega rudnika pa 97.544 forintov (Šorn 1968: 95). Bratovske skladnice so delovale le v času, ko je podjetje delalo ali obstajalo. Ob zaprtju so skladnice ustavile. Tako je tudi mirovala bratovska skladnica v Štorah med letoma 1873 in 1878, ko je podjetje Rudnik in železarna Štore šlo v stečaj za nekaj časa in med letoma 1889 in 1897, ko je rudnik Pečovje zalila voda. Ob stečaju podjetja in zaprtju rudnika Pečovje leta 1873 je 40 rudarjev dobilo odpravnino iz bratovske skladnice (Rozman 1973: 87-88). Leta 1895 je podjetje Rudnik in železarna Štore pod vodstvom direktorja Karla Jelleka reformiralo bratovsko skladnico, ki so se začele na veliko spreminjati in dopolnjevati v 70. letih 19. stoletja. Za Štore je bila potrjena 30. aprila 1895. Statut bratovske skladnice je določal, da je imela sedež v Štorah, bila je dvojezična (v slovenščini in nemščini) in bila je obvezna za vse delavce, tako rudniške kot železarske. Namen bratovskih skladnic ni bilo samo zavarovanje rudarjev in drugih delavcev, ampak tudi njihovih ožjih družinskih članov, torej žena in njihovih otrok.
Bolniška se je izplačevala za čas bolezni, ampak samo do dolžine 20 tednov. Pri tem je na dan znašala 60 % določene navadne dnevne plače. Porodniška je trajala 4 tedne. V primeru smrti se je zavarovancu izplačala 20-kratna vsota navadne krajevno določene plače.
Bratovska skladnica je bila opredeljena tudi kot provizijska blagajna, ki je izplačevala podpore tistim, ki so zaradi bolezni ali nezgode postali onemogli, podpore vdovam, otrokom in sirotam zaposlenih po smrti delavca.
Ambulanta bratovske skladnice v Štorah (zgoraj desno)
(Zgodovinski arhiv Celje)
Bratovska skladnica Rudnika Štore je določala tudi način in potek zdravljenje obolelih ali poškodovanih upravičencev. Skladnica je določala brezplačno zdravljenje. Tako je bila tudi v Štorah zgrajena manjša bolnišnica, imenovana »špital«, za štorske delavce in njihove družinske člane na vzhodnem delu Lipe, v bližini nekdanje metalurške šole Štore. Imela je 4 postelje, lekarno in mrtvašnico. Za paciente sta skrbela zdravnik in sestra, ki sta bila plačana iz blagajne bratovske skladnice. Tako je zdravnik določal odsotnost z dela, vse druge oblike zdravljenja so se štele za neopravičene. Iz proračuna so se krili tudi stroški zdravstvene pomoči, nega v bolnišnici in zdravila za obolele (Hertiš 1995: 44, 78). Tako so bili v Štorah stalni zdravniki bratovske skladnice dr. Leopold Rauchmann do leta 1913 (umrl v starosti 38 let), dr. Jožef Schwischay (od 25.11. 1913-31.3. 1939) in Janez Lovšin (1.4. 1939-30.6. 1941), ki je bil rojen v Ribnici na Dolenjskem.
Osmrtnica zdravnika dr. Leopolda Rauchmanna
(Deutsche Wacht, 29.10. 1913, str. 7)
Statut bratovske skladnice je vseboval tudi določila pogreba, način pokopa in kritje stroškov samega pogreba. Bratovska skladnica v Štorah je določala, »da je bil vsak njen član pokopan ob zvokih godbe na pihala, ki je delovala v Štorah že pred 1. vojno«.
Vpis zdravnika dr. Lovšina med zaposlenimi bratovske skladnice Štore
(Zgodovinski arhiv Celje)
Viri in literatura:
Hertiš, Iris: Rudarstvo in železarstvo v Štorah ter njun vpliv na razvoj kraja od sredine 19. stoletja do leta 1945. V: Štore od agrarnega zaselka do industrijskega kraja. Štore: Železarski muzej Štore in Muzej novejše zgodovine Celje, 1995, str. 39-40, 44 in 78.
Keber, Katarina: Bolnice in upravno-zdravstvena ureditev v Mežiški dolini. Kronika, 2008, str. 325-326.
Keber, Katarina: Rudarske bratovske skladnice kot ena od prvih organiziranih oblik zdravstvenega in socialnega zavarovanja. Kronika, 2011, št. 1, str. 48.
Pravila bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in nameščencev pri podjetjih , ki spadajo pod rudarske zakone. Ljubljana: Glavna bratovska skladnica v Ljubljani, 1933.
Rozman, Franc: Socialistično gibanje na slovenskem Štajerskem do leta 1889. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1973, št. 1-2, str. 87-88.
Šorn, Jože: Premogovniki in njihovi rudarji v obdobju 1848-1918. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1968-1969, št. 1-2, str. 94-95.
Todesfall. Deutsche Wacht, 29.10. 1913, str. 3 in 7.
Arhiv Republike Slovenije. SI_AS/411 Krajevna bratovska skladnica Štore.
Zgodovinski arhiv Celje. SI_ZAC/0758 Železarna Štore, AS 3, sign. 11, seznam zaposlenih 1921-1951.
Matej Ocvirk, prof. zgod. in geog., Vrhe 13, 3221 Teharje, e-naslov: matej.ocvirk981@gmail.com